O SLADKORNI BOLEZNI TIPA 1

Sladkorna bolezen tipa 1 - SBT1

Bolezen se lahko pojavi kadarkoli, največkrat v otroštvu ali mladostništvu, osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 pa se morajo za preživetje zanašati na zunanje dovajanje inzulina. Pravi vzrok za SBT1 je še vedno neznan, zato so bili tudi vsi poskusi preprečevanja bolezni ali razvoja bolezni zaenkrat neuspešni.

Vseeno pa smo v zadnjih letih občutno napredovali, saj smo dobili vpogled v procese, ki vodijo v bolezen: odkrili smo, da je SBT1 posledica tega, da imunski sistem selektivno uničuje celice beta v Langerhansovih otočkih v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin. Še vedno ne vemo, zakaj so celice beta napadene, katere celice jih napadajo, zakaj se bolezen pojavi v točno določenem trenutku in zakaj se pojavi pri določenih posameznikih. Težava je v tem, da je v trebušni slinavki ob diagnozi le še majhno število celic beta, ki proizvajajo inzulin, in da večina ljudi s SBT1 sčasoma povsem preneha proizvajati inzulin. To se lahko zgodi nenadoma oziroma v nekaj mesecih ali pa traja več let. Vemo, da je proizvajanje lastnega inzulina dobro za uravnavanje ravni krvnega sladkorja (KS) in da pomaga pri dolgoročnih zapletih.

Cilj projekta INNODIA je bolje razumeti postopek uničenja celic beta, s čimer bi lahko bolje razumeli bolezen in preprečili ali ustavili avtoimunsko uničenje celic beta ter posledično tudi napredovanje SBT1.